S soustvarjanjem do sodelovalnega učnega okolja
nazaj
4.

Kako načrtovati, spremljati in vrednotiti izboljšave pri pouku v sodelovanju s kolegi?

Osredotočenost na skupni cilj ali področje izboljšav je ključno gonilo sprememb v šolah. Sodelovanje učiteljev pri načrtovanju, vrednotenju in spremljanju izboljšav omogoča skupno prepoznavanje izzivov, iskanje rešitev ter izgrajuje njihovo medsebojno zaupanje.

Delavnice

Okvirni čas izpeljave: 4 mesece

4.1

Skupinsko načrtovanje izboljšav pedagoške prakse



Namen delavnice je uporabiti korake akcijskega raziskovanja pri skupinskem načrtovanju izboljšav pedagoške prakse glede na izbrano področje iz delavnice 3.1.


Udeleženci: strokovni delavci

Predviden čas: 45 min

Potrebujemo:

  • delavnično postavitev miz,
  • delavnica temelji na skupnih spoznanjih, pridobljenih na delavnici 3.1, zato je pogoj za izpeljavo te delavnice že izpeljana delavnica 3.1,
  • zapise Analiza stanja (delavnica 3.3).
4.2

Ovrednotenje izboljšav



Namen delavnice je analizirati in interpretirati zbrane dokaze, ovrednotiti doseganje zastavljenih ciljev ter pripraviti izhodišča za nadaljnje načrtovanje korakov izboljšav.


Udeleženci: strokovni delavci

Predviden čas: 45 min

Potrebujemo:

  • delavnično postavitev miz,
  • med izvedbo delavnic 4.1 in 4.2 mora miniti najmanj tri mesece,
  • dokaze, ki so jih učenci zbirali pri svojem pouku.

Izraz učitelj je uporabljen za vzgojitelje, učitelje in druge strokovne delavce na vseh ravneh izobraževanja.

Izraz učenec je uporabljen za otroke v vrtcih, učence v osnovnih in glasbenih šolah ter dijake v srednješolskem izobraževanju.

Delavnice z učitelji praviloma vodi ravnatelj, z učenci pa učitelj oz. razrednik.

Priporočamo, da pri razdelitvi učiteljev v skupine v delavnicah, uporabite katerega od že poznanih ledolomilcev. Pri tem lahko povabite enega izmed učiteljev, da ga pripravi pred izvedbo delavnice.

Podporna gradiva
Literatura in viri

Eccles, J. S., Harold, R. D. (1993). Parent-school involvement during the early adolescent years. Teachers College Record, 94(3), 568–587.

Hattie, J. (2009). Visible learning. London: Routledge.

Hattie, J., Clark, S. (2018). Visible Learning: Feedback. London: Routledge.

Henderson, A., Berla, N. (1994). A new generation of evidence: The family is critical to student achievement. Columbia, MD: National Committee for Citizens in Education.

HMIE (2007). Leadership for learning: The challenges of leadingin a time of change. Livingston: HM Inspectorate of Education.

Hoover-Dempsey, K. V., Sandler, H. M. (1997). Why do parents become involved in their children’s education? Review of Educational Research, 67(1), 3–42. Https://doi.org/10.2307/1170618.

Ross, J., Bruce, C. (2007b). “Teacher self-assessment: A mechanism for facilitating professional growth”, Teaching and Teacher Education, Vol. 23, str. 146–159.

Schleicher, A. (2019). Šole za učence 21. stoletja : močni vodje, samozavestni učitelji, inovativni pristopi. Ljubljana: Šola za ravnatelje.

Vodenje sodobne šole

Kakovostno Ambiciozno Kreativno Organizirano

Zagotovo si vsaka ravnateljica, vsak ravnatelj želi dobro voditi šolo in pustiti pečat v njeni zgodovini. Izzivi, pred katere vas postavlja današnja družba pa niso enostavni, pravzaprav so zelo zahtevni. Radi bi vam prišli naproti pri eni od vaših temeljnih nalog, to je pri pedagoškem vodenju. Za izhodišče smo vzeli 8 vprašanj in ob njih pripravili podporna gradiva, ki naj vam in vašim učiteljem delujejo kot spodbuda in izziv pri prepoznavanju šibkih in močnih področij.