Učenje, poučevanje in vrednotenje znanja
nazajKako podpreti učitelje pri načrtovanju pouka s formativnim spremljanjem?
Pedagoški vodje zagotavljajo skladnost vseh vidikov dela na šoli, še posebej pa se zavzemajo za kakovost učenja in poučevanja ter ustrezno načrtovanje učnega procesa v podporo sistematičnemu in organiziranemu izvajanju pouka. V delavnicah bodo učitelji skupaj načrtovali procese učenja in poučevanja po načelih formativnega spremljanja, vrednotili uspešnost svojega načrtovanja ter načrtovali izboljšave na tem področju.
Delavnice
Okvirni čas izpeljave: 3 mesece
Načrtovanje pouka s formativnim spremljanjem
Namen delavnice je seznaniti se z orodji formativnega spremljanja in načrtovati procese učenja in poučevanja po načelih formativnega spremljanja. Pomembno je, da pred izvedbo delavnice 7.1 izvedete delavnice v sklopu 6. vprašanja.
Udeleženci: strokovni delavci
Predviden čas: 60 min
Potrebujemo:
- delavnično postavitev miz.
Vključitev učencev v refleksijo procesov učenja in poučevanja
Namen delavnice je pridobiti vpogled učencev o doživljanju pouka, ki poteka po načelih formativnega spremljanja. Učenci izpolnijo refleksijo po izvedenem učnem sklopu, ki so ga učitelji načrtovali v delavnici 7.1. Učitelji po delavnici pripravijo povzetek ugotovitev, ki jih bodo predstavili v delavnici 7.3, v okviru katerega zapišejo, kaj jim je po mnenju učencev dobro uspelo in bodo pri svojem pouku ohranili in kaj bodo na podlagi refleksij učencev spremenili.
Udeleženci: učenci
Predviden čas: 20 min
S skupno refleksijo do izboljšanja procesov učenja in poučevanja
Namen delavnice je ozreti se na že dosežene učinke in skupaj načrtovati nadaljnji razvoj uvajanja elementov formativnega spremljanja na nivoju posameznika in šole.
Udeleženci: strokovni delavci
Predviden čas: 90 min
Potrebujemo:
- delavnično postavitev miz.
Izraz učitelj je uporabljen za vzgojitelje, učitelje in druge strokovne delavce na vseh ravneh izobraževanja.
Izraz učenec je uporabljen za otroke v vrtcih, učence v osnovnih in glasbenih šolah ter dijake v srednješolskem izobraževanju.
Delavnice z učitelji praviloma vodi ravnatelj, z učenci pa učitelj oz. razrednik.
Priporočamo, da pri razdelitvi učiteljev v skupine v delavnicah, uporabite katerega od že poznanih ledolomilcev. Pri tem lahko povabite enega izmed učiteljev, da ga pripravi pred izvedbo delavnice.
Literatura in viri
Brodnik, V. (2018). Formativno spremljanje pri zgodovini: priročnik za učitelje. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Black, P., Wiliam, D. (1998). Inside the Black Box. London: King’s College Press.
Black, P., Harrison, C., Lee, C., Marshall, B., Wiliam, D. (2003). Assessment for learning: putting it into practice. Buckingham, VB: Open University Press.
Black, P. (2007). Formative assessment: Promises or problems? The Journal for Drama in Education, l. 23, št. 2, str. 37–42.
Clarke, S. (2001). Unlocking Formative Assessment. London: Hodder and Stoughton.
Clarke, S. (2003). Enriching Feedback in the Primary Classroom. London: Hodder and Stoughton.
Clarke, S. (2005). Formative Assessment in the Secondary Classroom. London: Hodder Murray.
Holcar Brunauer, A., idr. (2016). Formativno spremljanje v podporo učenju. Priročnik za učitelje in strokovne delavce. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Kluger, A. N., DeNisi, A. (1996). “The Effects of Feedback Interventions on Performance: a Historical Review, A Meta-Analysis, and A Preliminary Feedback Intervention Theory”, Psychological Bulletin, l. 119, št. 2, str. 254–284.
Komljanc, N. (2008). Formativno spremljanje učenja. V: M. T. Škraba (ur.), Didaktika ocenjevanja znanja. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Marentič Požarnik, B. (2003, 2018). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS.
Marentič Požarnik, B. (2004). Kako bolje uravnavati mogočen vpliv preverjanja in ocenjevanja. Sodobna pedagogika, 55(1), 8–22.
Marentič Požarnik, B., Plut Pregelj, L. (2009). Moč učnega pogovora: poti do znanja z razumevanjem. Ljubljana: DZS.
Marentič Požarnik, B., Plut, L. (1980). Kakršno vprašanje takšen odgovor: priročnik o pedagoško-psiholoških osnovah zastavljanja kvalitetnih vprašanj pri pouku. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Novak, L., idr. (2018). Formativno spremljanje na razredni stopnji: priročnik za učitelje. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Razdevšek Pučko, C. (1996). Drugačne oblike preverjanja in ocenjevanja znanja. Sodobna pedagogika, 47(9/10), 411–419.
Razdevšek Pučko, C. (1997). Vpliv kognitivne psihologije na spremembo paradigme preverjanja in ocenjevanja znanja, Psihološka obzorja, (4), 127–141.
Razdevšek Pučko, C. (2004). »Formativno preverjanje znanja in vloga povratne informacije«. Sodobna pedagogika, 55(1), 126–139.
Peklaj, C. (2001). Sodelovalno učenje – ali kdaj več glav več ve. Ljubljana: DZS.
Peklaj, C. (2010). Samoregulacija učenja in kaj lahko stori učitelj. Vzgoja in izobraževanje, l. 41, št. 1, str. 5–11.
Revije Vzgoja in izobraževanje. Formativno spremljanje, glas učenca. (2014, 2017, 2019). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Rogič Ožek, S., idr. (2019). Formativno spremljanje kot podpora učencem s posebnimi potrebami: priročnik za strokovne delavce. Ljubljana: ZRSŠ.
Rutar Ilc, Z., Rogič Ožek, S., Gramc, J., idr. (2017). Vključujoča šola: priročnik za učitelje in druge strokovne delavce. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Suban, M., idr. (2018). Formativno spremljanje pri matematiki: priročnik za učitelje. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Wiliam, D. (2011). Embedded Formative Assessment. Solution Tree Press.
